Doživetja

Ribniška dolina ponuja številna doživetja.

Ena in edina je na svetu Ribniška dolina kjer imate možnost si v živo ogledati Rokodelski center suhe robe in lončarstva ter muzej suhe robe in lončarstva. Za nepozaben spomin  imate možnost nakupa med različnimi unikatnimi izdelki iz gline in lesa, ki jih ponuja samo ta del Slovenije.

Ribnica izvira v dveh kraških izvirih, med vznožjem Velike gore in severnim delom Bukovice. Nekateri učijo, da modrosti gore izvemo tako, da roke sklenemo v žlico, jih v domišljiji stegnemo v goro, zajamemo njene skrivnosti ter jih nato z rokami prislonimo k svojemu srcu. Pri Izviru Ribnice dobimo občutek kot, da nam Velika gora svoje modrosti kar sama prinese na plano. Dež, ki ga oblaki, kdo ve od kod, prinesejo nad Veliko goro, se počasi preceja skozi visoko planoto in se oplaja z njenimi skrivnostmi. Tako obogatena voda na dan končno priteče skozi lep in tipičen kraški obrh kot reka Ribnica.

Ribniška knjižnica, ki se je v preteklosti pojavljala v takšni ali drugačni obliki, je leta 2000 praznovala svojo 130 – letnico. Dolga doba, vredna, da si jo pobliže ogledate.

Ribniška Narodna čitalnica je bila ustanovljena 21. januarja 1870. Prvi načelnik ribniške čitalnice je bil tedanji ribniški dekan Martin Skubic, poleg njega pa so ustanovitvi botrovali še: Valentin Šarabon, Ivan Bobek, Andrej Šter, Janez Podboj, Andrej Cvar in Anton Zorec. Družba sv. Mohorja v Celovcu je v 44. zvezku Slovenskih večernic za pouk in kratek čas leta 1890 objavila življenjepis z naslovom Oče Cene, ki govori o najbolj znanem ribniškem gostilničarju tistega časa, napisal pa ga je njegov sin, duhovnik, Janez Podboj, po očetovi smrti.

Cerkev svete Ane stoji na izpostavljenem in razglednem mestu blizu vršnega slemena Male gore na nadmorski višini 920 m in spada pod župnijo Ribnica. V bližini cerkve se nahaja planinska koča.

Sprehod skozi prostrane gozdne sestoje nam bo omogočila Ribniška naravoslovna učna pot. Višinska razlika od začetka poti do Sten Sv. Ane znaša 460 metrov, zato lahko na poti spoznamo tri vegetacijske pasove.

Osrednja in najdaljša ponikalnica na Sodraškem polju je Bistrica. Ima več manjših izvirov v grapi ob vznožju Bloške planote pod Novim Potom, ki jo domačini imenujemo Bistrica. Vanjo se v Podklancu izlivata Mateča voda in iz Podstenske jame pritekajoča Podstenščica. Slednja je nekdaj pritekala z močnim šumom izpod visoke prepadne stene Podstenškega brega, danes pa je ob izviru vodovodno zajetje. Nekdaj slikovite brzice so izginile in skale porašča mah. Precej vodnatejši je drugi pritok Bistrice, Mateča voda, ki prav tako priteče izpod Bloške planote. Skupaj s svojim pritokom Lopata sta v Kadicah izdolbla v strugo čudovite naravne podobe – kadice in krajši kanjon. Soteska Kadice je, s pritokom Bistrice z naravnim slapom in v kamen s pomočjo vode izdolbljene kadi ter s svojim zaščitenim rastlinskim svetom, ena najlepših naravnih znamenitosti v Občini Sodražica.
Ne daleč od tu je videti tudi ostanke Rimskega zidu, ki je potekal proti vzhodu.

Travna gora ima pomembno vlogo v zgodovini slovenskega naroda. Na mestu, kjer danes stoji Dom na Travni gori, je bila 13. julija 1941 ustanovljena 1. ribniška četa, ki se je spomladi 1942 priključila 3. partizanskemu bataljonu Ljube Šercerja. Marca 1943 pa so Šercerjeva brigada, ki so se ji pridružile še Cankarjeva, Gubčeva in Tomšičeva v Jelenovem žlebu napadle italijanski bataljon Macerata in ga premagale. To je bila do tedaj največja partizanska zmaga nad okupatorjem. Tudi v letu 1944 območje Travne gore ni bilo spokojno, saj je bilo več spopadov med partizanskimi enotami in Nemci, ki pa NOB kljub požigom več vasi in pobojem prebivalcev niso mogli zatreti. V spomin na medvojne dogodke stoji po celi Travni gori precej spominskih obeležij.

Dostopi do Travne gore so možni iz Ribnice, iz Nove Štifte, iz vasi Hrib – Loški Potok in iz Sodražice.

Bele stene so na Veliki gori, zahodno od Rakitnice. To so veliki skladi apnenca, ki štrlijo iz gozda, znani kot Okamneli svatje. Legenda pravi, da so zaradi nespodobnega vedenja okamneli in so zato morali preložiti udeležbo na svatbi za nekaj tisoč let.
Okamnele svate obkrožajo jelovo-bukovi gozdovi, ki poraščajo razgibane kraške planote in grebene nad 600 metrov nadmorske višine.
Do njih se lahko zapeljete z avtomobilom. Iz Ribnice peljemo najprej mimo vasi Zadolje (do tu asfaltirana cesta). Od tu naprej pa se začne cesta strmo vzpenjati. Pri drugem križišču zavijemo levo in nadaljujemo dokler se cesta ne prevesi navzdol. Parkiramo avto in gremo peš (par minut) do Belih sten.

Športni park ribnica večnamenska ploščad v velikosti rokometnega igrišča, okoli katere je zgrajena 150 metrska atletska steza iz tartana, igrišče za odbojko na mivki in košarkarsko igrišče, dvostranske tribune z delno podkleteno shrambo za razna orodja, prostore za garderobo in toaleto.